Nočni pohod je vedno posebno doživetje, smo za otoke. Ko se narava umiri in zvezde obsijejo nebo dobi pokrajina drugačen čar. Pred kratkim smo se s prijatelji dogovorili, da se bomo z družinami odpravili na nočni pohod po bližnjem gozdu na robu našega mesta.
Da bo pot varna, prijetna in zanimiva za naše malčke smo s seboj nekateri vzeli naglavne svetilke, nekateri ročne baterije, tudi tri lanterne se je našle. Priprave na pohod so bile preproste, v majhne nahrbtnike smo spravili nekaj prigrizkov in steklenice vode. Ko smo se ob mraku podali na pot je prijateljeva lanterna, ki je hodil na čelu naše kolone, prijetno žarela in osvetljevala gozdno pot. Čisto dovolj je bila za varno hojo, tako drugi svojih svetilk nismo sploh prižgali. Njena svetloba je bila dovolj močna, da smo videli kje hodimo in dovolj nežna, da ni motila tihega nočnega vzdušja narave. Otročki so se kar drenjali okrog njega, lanterna je potovala iz rok v roke, vsak jo je nosil en del poti. Starši pa smo uživali v opazovanju nočnega življenja v gozdu in igranju senc, ki so jih delale lanterne. Videli smo sovo na drevesu kako nas je nemo opazovalo, ko smo šli mimo nje, malo naprej je čez gozdno pot stekel zajec in urno zbežal v zavetje temnega gozda. Čarobni trenutki, ne da se jih opisat. Na enem od postankov smo se usedli ob robu gozdne jase in lanterne na sredini so prijetno osvetljevala zbrano druščino. V tišini, le ob šepetanju, smo pojedli pripravljene prigrizke in se počasi odpravili proti izhodišču. Ko smo se vračali nazaj pa se je otrok, ki je nosil lanterno spotaknil in padla je na tla.
K sreči je je bila dokaj robustna in odporna na takšne udarce tako, da je še vedno brezhibno delovala in osvetljevala našo gozdno pot. Nočni pohod je bil čudovita izkušnja, sploh za naše malčke, da smo se povezali z naravo na povsem drugačen način.…
