Ko sem začela sodelovati z več dobavitelji hkrati, sem hitro ugotovila, da je razlika med dobrim in odličnim izdelkom pogosto skrita v malenkostih. In prav te malenkosti me prej niso preveč zanimale. Dokler nisem dobila pošiljke, v kateri je bilo skoraj vse narobe – barva je odstopala, pakiranje je bilo površno, pri enem izdelku je celo manjkala polovica dodatkov. Takrat sem prvič zares dojela, zakaj je kontrola kakovosti tako ključna.
Spomnim se, kako sem krožila okoli mize in pregledovala vsak kos posebej. Ni šlo več za to, ali mi je izdelek všeč ali ne, ampak za vprašanje: bi si upala to poslati stranki? In odgovor je bil jasen – ne. Ravno ta trenutek me je prisilil, da sem se ustavila in si rekla: če želim delati profesionalno, moram imeti tudi profesionalne standarde. Kontrola kakovosti ne sme biti nekaj, kar opraviš mimogrede. Je proces, ki zahteva mirno glavo, natančnost in predvsem doslednost.
Tako sem si začela ustvarjati svoj sistem. Najprej sem določila točke, ki jih preverjam pri vsakem naročilu – od barve do stabilnosti, od pakiranja do vonja materiala. Morda se sliši pretirano, ampak ko sem enkrat uvedla ta ritual, sem ugotovila, kako zelo mi olajša delo. Nič več ugibanja, nič več ‘verjetno bo v redu’. Zdaj je vse jasno zapisano in vsak izdelek gre čez isti postopek. Kontrola kakovosti je postala moj filter, skozi katerega ne pride nič, kar ni res takšno, kot mora biti.
Najbolj zanimivo pa je bilo opazovati spremembe na strani dobaviteljev. Ko sem začela redno poročati, pošiljati fotografije in opozorila, so tudi oni dvignili nivo. Manj napak, manj nesporazumov, manj izgube časa. Kot da sem s tem, ko sem dvignila merila pri sebi, nehote dvignila pričakovanja tudi pri njih. In prav to je lepota tega procesa.
Kontrola kakovosti me je naučila, da je zaupanje nekaj, kar se gradi vsak dan – ne z velikimi dejanji, ampak z doslednimi majhnimi koraki. In ti koraki na koncu naredijo največjo razliko.